Kratkočasnik za sobodajalce

Izšla je nova številka kratkočasnika za sobodajalce – ProGOST. V njej si preberite  Zakonodajne novosti za sobodajalce.

V kratkočasniku smo predstavili, v katerih primerih morate poslovati kot davčni zavezanec. Obdelali smo ta hip najbolj akturalno temo – davčne blagaje. Zakonodaja bo stopila v veljavo 2.1.2016. Predvidenih ni nobenih izjem – račune bodo morali po elektronski poti potrjevati vsi, ki so po zakonu o davku na dodano vrednost dolžni izdajati račune.


Prelistajte kratkočasnik ProGOST.

V kolikor bi radi redno prejemali izvode kratkočasnika se prosim PRIJAVITE.

Prijetno branje vam želi ekipa PRONET Kranj.

Finančni turizem kot nova oblika turizma?

Med prebiranjem zanimivih člankov po svetovnem spletu, vedno najdemo kakšne zanimive informacije, ki jih je vredno pregledati in komentirati. Pred kratkem smo na svetovnem spletu odkrili tole fotografijo.

01

VIR: https://www.yahoo.com/travel/cities-with-the-most-tourists-in-2015-120594490482.html

Slika prikazuje mesta v katerih se je v preteklem letu zvrstilo največ turistov. Številke so res zelo lepe: London je imel skoraj 19 mio turistov, Bangkok dobrih 18, Pariz 16 mio… Nehote se človeku poraja vprašanje – kaj imajo vsa ta mesta, da pritegnejo toliko gostov? So res vzrok samo kulturne in druge znamenitosti? Ali je vzrok obiskov nekaj drugega?

Kaj konkretno imamo v mislih? Spodnja fotografija prikazuje ekonomsko najmočnejša mesta na svetu. Že na prvi pogled lahko opazimo mesta, ki se pojavljajo na obeh fotografijah – teh ni malo.

02

VIR: http://www.citylab.com/work/2015/03/sorry-london-new-york-is-the-worlds-most-economically-powerful-city/386315/

Gre zgolj za naključje?  Sprašujemo se: „Koliko je dejansko turistov in koliko je poslovnežev?“. Nobena skrivnost ni, da podjetja že vrsto let iščejo različne oblike davčne optimizacije poslovanja. Najboljše nasvete je seveda možno dobiti v močnih finančnih centrih. Da pridemo do teh mest pa je včasih potrebno prepotovati tudi polovico sveta.

Kot boste opazili je na spodnji sliki med drugim izpadel Rim, Milano, in Praga. Lahko bi rekli, da imajo vsa tri našteta mesta izjemno bogato kulturno dediščino in zato ne potrebujejo dodatnih „finančnih“ vzvodov za pridobivanje obiskovalcev.

Zanimiv je tudi primer Dubaja, ki bi ga prav gotovo pričakovali tudi na spodnjem zemljevidu. Vendar je potrebno poudariti, da Dubaj nima močnih finančnih institucij, ki bi lahko generirale močan finančni tok. Dubaj je v svetovnem merilu „le“ davčna oaza v katero se denar steka in je v številnih primerih to „zadnja“ postaja, kjer denar čaka le še svojega lastnika.

Torej – vprašanje je… Ali se globalna statistika moti o turistih ali gre za novo obliko turizma – finančnega turizma?